Koža kot zunanji ovoj našega telesa je organ, preko katerega nas zaznavajo drugi. Zato naj bi bila koža poletno sveža in mladostno napeta. še na začetku 20. stoletja je veljala bleda, neporjavela koža kot fina. Civilizirane dame so svojo kožo skrivale pod senčniki, kajti porjavela koža je bila znak fizičnega dela na prostem. Še danes je barva kože statusni simbol. toda danes je zaželena od sonca porjavela koža. Zagoreli ljudje dajejo vtis, da so v dobr kondiciji in zdravi.
Poleg tega koža odseva zdravstveno stanje drugih organov in celotnega organizma. Tudi duševni vplivi, kot sta veselje ali žalost, se odražajo zlasti na koži obraza, zaradi česar tudi rečemo, da je "koža ogledalo duše".
Koža je glede na površino in težo največji človeški organ. Odrasel človek z normalno telesno težo ima približno 1,5 do 2 m2 kože, njena teža znaša približno od 10 do 15 kilogramov. Torej predstavlja koža približno 20 % celotne telesne mase.
Naloge kože
Naša koža izpolnjuje številne naloge, pri čemer je s stališča nege kože poleg videza najpomembnejša zaščitna funkcija kože.
Zaščitna funkcija: Koža ščiti celotni organizem pred mehanskimi, fizikalnimi ali kemičnimi vplivi, nenazadnje tudi pred vrinjanjem mikroorgaizmov. Trajne mehanske obremenitve, kot so pritiski ali udarci, vodijo enako kot UV-sevanje do odebelitve rožene plasti. Nastanejo otiščanci.
Hidrolipidni film ali kisli zaščitni plašč kože deluje kot pufer in lahko po stiku z močnimi kislinami ali bazami hitro vzpostavi normalen pH kože, ki je med 5,4 in 5,9. Tako je že v eni uri po umivanju z alkalnimi milnicami ponovno dosežena fiziološka vrednost pH. Govorimo o sposobnosti kože za alkalno nevtralizacijo. Ta je pri starejših ljudeh in majhnih otrocih zmanjšana. Močni lugi na splošno škodijo koži bolj kot močne kisline, razjede zaradi lugov so globlje in povzročajo rane, ki celijo počasneje. Organska topila topijo lipide iz medcelične kitsubstance, zaradi česar postane le-ta krhka.
Hidrolipidni film je tudi zaščita proti poškodbam zaradi mikrobov. V razmerah blago kislega pH zdrave kože imajo klice, ki živijo na površini kože optimalne pogoje za življenje. Zdrava kožna flora lahko zavira rast bolezenskih mikroorganizmov. Tako imenovane "fiziološke vrzeli" v kislem zaščitnem plašču so na predelih z večjim številom žlez znojnic na v genitalnem in analnem predelu ter pod pazduho. Na teh predelih je pH z vrednostjo 6,5 sicer še vedno v kislem območju, kljub temu pa so ti predeli bolj izpostavljeni okužbam. Podobne razmere zvišajo nevarnost okužb tudi na mestih, kjer leži koža na koži, v tako imenovanih intertriginoznih predelih, na primer med prsti nog.
Toplotna regulacija: Koža je odločilno vključena v uravnavanje telesne temperature. Pri visoki zunanji temperaturi se koža odzove tako, da se razširijo kapilare, na tak način se telesna toplota oddaja v okolje. Zelo učinkovita zaščita pred pregrevanjem je potenje. Telesu se odtegne energija, potrebna za izhlapevanje znoja in koža se ohladi. Če znoj ne more izhlapeti, se pojavi zastoj vročine. Znani so primeri smrti pri ljudeh, obarvanih z zlato barvo (sužnji v antičnem Rimu) zaradi takšnega zastoja vročine. Pri nizkih zunanjih temperaturah se koža skrči in tako z zmanjšanjem površine zmanjša izgubo toplote. Nastane "kurja polt". Najprej se kapilare razširijo, da lahko več krvi ogreje kožo. Koža postane rdeča. Ob močnejšem hladu se skrčijo žile. Na tak način je mogoče ohraniti vsaj notranjo telesno temperaturo. To prepoznamo po bledi koži in modrikasto obarvanih ustnicah.
Naloge izločanja in prevzemanja: Koža lahko skupaj z drugimi organi, na primer ledvicami, uravnava ravnovesje vode v telesu. Po eni strani bariera v epidermisu preprečuje večje izgube vode, po drugi strani lahko z znojem ciljno oddaja vodo. Poleg vode se z znojem izločajo tudi soli in organske spojine, npr. maščobne kisline. Prevzem snovi preko kože je omejen, saj je primarna naloga kože zaščita organizma pred vrinjanjem snovi. Večina snovi se lahko vsaj v majhni količine vrine v kožo oziroma skozi njo. V farmaciji se to izkorišča v obliki transdermalnih terapevtskih sistemov. Dihanje kože, torej prevzem kisika in oddajanje ogljikovega dioksida preko kože, ima podrejeno vlogo.
Čutna funkcija: Kot kontaktni organ lahko koža zaznava tip, temperaturo in bolečino. Refleksi, ki sledijo kot nasprotna reakcija na ustrezen dražljaj bolečine ali temperature, so pomembni zaščitni mehanizmi. Za te sposobnosti ima koža celo vrsto različnih živčnih končičev, ki delujejo kot receptorji. Zlasti veliko receptorjev za dražljaj tipa, tako imenovanih tipalnih telesc, je v koži na konicah prstov in ustnic.
Za ohranjanje ali ponovno vzpostavitev zdrave kože je potrebna ustrezna nega.
Dermatološka nega kože LOUIS WIDMER: optimalna nega za vašo kože in za vse potrebe.
Švicarska kakovost. Že od leta 1960.
Zahtevajte v svoji lekarni.
Več: LOUIS WIDMER
Ni komentarjev:
Objavite komentar